Preko Mure, preko Drave do Slovenske Bistrice

Kantavtor s črno kitaro in  klobukom, avtor številnih ponarodelih komadov, kot so Tisoč let, Dan neskončnih sanj, Še je čas, Od višine se zvrti… Ambasador Prekmurja, ki nas razvaja že več kot trideset let, je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki ima tako rečeno pesem za vsak dan. Tokrat je predstavil svoj novi (zdaj že stari) album Drevored. Seveda pa je odigral vse svoje hite. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in vrela od pozitivne energije in petja. Vsekakor je bilo zabavno spisat to skupaj, po tem ko mi je odpovedal diktafon, na srečo je pomagala Amadeja.

Drevored je vaš 14. album. Kaj mi lahko poveste o njem?

Pravijo, da je drugačen, nostalgičen bolj umirjen od ostalih nekoliko poseben, svež. Je tudi v celoti akustičen. Na plošči sodelujem z zanimivimi gosti, kot so pevski trio Insingizi iz Zimbabwea, Severa Gjurin, angleški kantavtor Allan Taylor, Livio Morosin in očetom. Z Mirom Tomassinijem, s katerim sva že dolga leta avtorski tandem, sva ustvarjala nove melodije. Snemali smo pa lani celotno leto. Skoraj smo tudi izgubili ves material, ko nam poplavilo celoten studio. Komaj smo rešili računalnike in diske. Album vsebuje vse od ruskih balalajk do črnskih vokalnih ritmov.

Sedaj že tretjič nastopate v mladinskem centru v Slovenski Bistrici. Kaj pripomore k temu, da se vrnete v iste ambiente?

Vsekakor sem povezan z Bistriško srednjo šolo, oziroma natančneje s šolskim pevskim zborom s katerim smo tudi bili na turneji.

Se vam je kaj posebnega vtisnilo v spomin, ko ste igrali tukaj?

Koncert ob deseti obletnici Je’bele ceste, ki so tudi moji osebni prijatelji.

Leta 1991 ste nastopili z legendarnim ameriškim glasbenikom. Kakšen je bil občutek biti predskupina Bob Dylana?

Krasen. Super je igrati na istem koncertu s svojimi idoli iz mladosti. Še zdaj sem njegov oboževalec in redno spremljam njegove izdaje. Igral sem tudi pred dvema letoma z njim v Varaždinu.

Kdo vas je navdušil za glasbo?

Težko rečem. Odraščal sem v času Stonesov, Beatlov, Bob Dylana… Vsi smo takrat po kitarah drmali. Tudi moj oče je takrat igral kitaro, in potem avtomatsko vpijaš zvok že od malih nog.

Glede na to, da ste zelo zaželena oseba na slovenski glasbeni sceni, me zanima kako preživljate večje družinske praznike?

Glede na to, da nisem na svetovnih turnejah, grem na vsaki turneji med koncerti domov. Navadno imamo fešte kr doma in na koncu zgleda to tako, da jaz igram kitaro.

Strip, knjiga, koncert, po vaši izbiri…

Vsekakor Alan Ford, Huckleberry Finn, Narcis in Zlatoust od Hesseja, ter Sadovi zla. V zadnjem letu pa koncert Leonard Cohena v Stožicah.

Kje črpate inspiracijo za besedila vaših pesmi?

Predvsem življenje piše zgodbe o katerih pojem. Trudim se, da bi imela besedila globji pomen.

Aljoša Tarandek, Amadeja Tomažič

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s