A Balloon Bouquet

Letos je bilo vino še posebej mlado. Čeprav ni bilo toliko mlado, kot sladko. Ne, res. Ne govorim v metaforah, dejansko je bilo sladko in dobro. Tako, kot po navadi sem tudi letos imel težave s časom. Za kar letos krivim smarthphonze. V bistvu me budilka ni zbudila.. Čeprav teoretično bi mogel priti skozi s časom, pa še Amadeja mi je pomagala. V teoriji je komunizem tudi super. Na koncu sem ves čas nekaj rezljal in pokuhaval in, in. Niti toliko nisem pomislil o tem, kje bo sedelo 15 ljudi. Tukaj sem na srečo dobil pomoč. Ni šlo, drugače kot pa, da sem uredil dva luzer stola na Beanovem fotelju. Sicer sem pa pričakoval, da bosta zadnja Soso pa Miro. S hrano sem glavnem več ali manj improviziral. V naprej sem imel določene le kremšnite in focaccio oz. kot bi Frešer rekel: »fukaccio«. Über dober tunin pâté in piadine. Slednje bom naredil v kratkem. Tokrat sem jih dobil od Dejine mame J. Nato sem v procesu priprave hrane določil še ostale snacke. Tortilije in pizzo, ki sta posledica lanskege »Burger Birthdaya« na katerem sem ves čas stal ob štedilniku in pekel burgerje. Zato sem letos razmišljal v smeri kako čim manj delat kasneje. Sem bil še kar zadovoljen. Nisem pa vštel čas, ko bom začel komplicirat. Tako je sledilo kuhanje »fast« verzije domačega ketchupa (katerega na koncu sploh nisem uporabil, zaradi »the Pizza experiment« afterja, več o tem v kratkem), pasiranih »baked beansov« in »mexican minced meata« in »scrape made« solata s testeninami. Seveda sem tudi pozabil, da ti foccacia vzame kar nekaj časa, da postane takšna, kot more. Zato je prišla iz pečice tik pred začetkom, kar niti ni bilo tak slabo. Sicer sem končal z vsem, ko so Patricija, Nejc in Rok že sedeli za mizo. Slikovna dokumentacija procesa nastajanja foccacie je bore slaba, mudilo se je. Ostale slike pa so tudi posledica mladega vina.

FOCACCIA SANDWICH

sestavine:

  • 5 lončkov moke (jaz sem uporabil namensko moko za pecivo)
  • 2 žlici soli
  • žlička grobe morske soli
  • 2 žlici instant kvasa
  • 6 ali več, raje več žlic olivnega olja ( za v testo)
  • 2 lončka tople vode
  • 1/4 – 1/2  lončka olivnega olja
  • 1/2 lončka svežega rožmarina in česna

Recept:

Testo.

Zmešaj moko, sol in kvas. Dodaj olje in 6-8 minut mešaj z mešalnikom za testo. Testo bi naj bilo še rahlo lepljivo in “loker”. Pomokaj delovno površino, premesti testo in ga pusti počivati za par minut. *Še prej pa v lonček z oljem dodaj rožmarin in olupljen, rahlo potolčen česen. To zeliščno olje na malem ognju rahlo segrej.

Na rahlo ga premesi. Nato raztegni testo na trikratno velikost in preloži nazaj. S čopičem za olje namaži testo in na rahlo pomokaj. Pokrij s PVC folijo in pusti počivat za 30 minut.

Nato ponovi. Raztegni, zloži nazaj in pooljaj. Spet pusti počivat 30 minut.

Po pol ure ponovno raztegni in zloži nazaj in pusti kar na pultu vzhajat 1 uro (za še boljšo focaccio pusti vzhajati čez noč v hladilniku, na rahlo pokrij s PVC folijo, da se ne izsuši. Vzami iz hladilnika 3 ure pred peko, da pride na sobno temperaturo in da se še rahlo dvigne). Premesti v pekač, v katerem že imaš papir za peko in približno 1/4 lončka zeliščnega olja. S konicami prstov raztegni testo, da zapolniš pekač in v testo vdolbinice, čim več. In nato še prelij z ostalim zeliščnim oljem z zelišči vred ter posoli z grobo morsko soljo.

Pečico zagrej na 200°C in peči 25 minut na najnižji rešetki. Ko je zlato-rjava jo odstrani iz pečice in jo pusti pri miru vsaj 20 minut.

Nadev.

sestavine:

  • 1 rdeča paprika
  • v olju vloženi sušen paradižnik
  • 1-2 narezana paradižnika
  • 2 žlici kaper
  • olive (črne, zelene)
  • 2 slana inčuna
  • svež čili
  • male kisle kumarice (cornichons)
  • nekaj sveže mete
  • 1/2 limone
  • parmezan (za ribanje)

Papriko speči v pečici, da postane mehka in ponekod rahlo črna. Fino nasekljaj čili, ostale stvari “nachopaj” zmešaj vse z nekaj žlic olivnega olja in limoninim sokom. Prereži focaccio in jo na obeh stvareh pokapaj z olivnim oljem, napacaj nadev in nanj naribaj parmezan. Ful je fajn, če pustiš nekaj časa, da se juice delno vpije v kruh. Nom nom.

This slideshow requires JavaScript.

Nekak že od sredine devetdesetih nisem imel rojstno-dnevne torte, sicer ne vem točno zakaj, ker mamine rojstno-dnevne torte (ko sem bil še forc) so bile awesome. Od vlakov do Super Maria itd.. Nadomestile so jo kremšnite, katere so prav tako res fine (še boljše naslednji dan). Katerih recept sem si sposodil pri mami J (v kratkem moja verzija »Snack-a-snith«). Zato je še posebno super bilo Patricijino darilo. Torta! V obliki LEGO® kocke!!  (link njenega blogha: Lego torta )

Za darilo pa sem tudi dobil dodatno delo J. Brener, bio sladkor in ful izdolbljenih vanilij semen.. Soon to come Crème brûlée.

Sicer je dogajanje bilo precej pestro. Da ne omenim Sosotovih monologov (heh), Frešer je spet bil tak sit, da se je nehal premikat, Mirč je bil Pirč, Kop pa Soso sta se trudila na hladilnik namestit samokolnico, Furman me je 3krat zagnjavil, da rabi merilnik krvnega tlaka, ker je bil prepričan, da ga bo kap, itd.. Hrane je zmanjkalo, pijače je zmanjkalo, Pirč je ob pol 7. poklical mamo.

Sledi “the Pizza experiment after“…

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s